»Dragi mladi prijatelji, naj bosta nedelja mladih in teden mladih čas, ki nas pripravlja na srečanje v Stični, kjer bo prostor za zahvaljevanje, da bi se naše srce odprlo hvalnici za prejete darove, še posebej za dar življenja. Stična mladih bo prostor, kjer lahko najdemo, kar iščemo – Gospoda, ki je vrata odrešenja.
Letošnja Stična mladih bo v soboto, 19. septembra 2026, letošnje geslo je »Vžgi srce«. Teden mladih pa bo potekal od 13. do 19. septembra 2026.
Letošnja Stična mladih v ospredje postavlja ljubezen: ne ljubezni, ki jo v svetu srečamo na vsakem koraku, ampak darujočo se ljubezen, h kateri nas spodbuja zavetnik letošnje Stične mladih sv. Janez Pavel II. Letos namreč praznujemo 30. obletnico njegovega obiska v Sloveniji. Smo na začetku novega šolskega in akademskega leta, zato želimo s Stično mladih spodbuditi, da se zavemo prisotnosti mladih v Cerkvi ter jim damo prostor in voditelje, da bodo lahko zoreli v veri in tako postali pričevalci prijateljstva z Gospodom.«
nadškof Alojzij Cvikl, predsednik Urada za mlade pri SŠK
V teh dneh smo vabljeni k molitvi za mlade, v torek, na dan žalujočih, pa tudi za žalujoče in za tiste, ki jih spremljajo.
Mašni nameni (13.−20.9.2026)
Ned. (13.) – 24. med letom
Podgrad, 8.30: za župniji
Hrušica, 10.00: +Amalija, +Jože Ceglar, Hrušica 93
Zajelšje, 11.20 (shod): za Zajelšje; ofer
ob 18.00 češčenje Sv. Rešnjega Telesa v Hrušici
Pon. (14.), Povišanje sv. križa, Hrušica, 18.00: za dobrotnike; ob 17.30 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Podgrad, 19.00: v zahvalo, Podgrad 4
Tor. (15.), Žalostna Mati Božja, Podgrad, 18.30: +Ana Rolih, 8. dan; ob 18.00 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Sre. (16.), Račice, 18.30: +Marčelo Kresevič, Račice 66
Čet. (17.), Sabonje, 18.30: +Ivko Božič, Sabonje 19
Pet. (18.), Starod, 18.30: +Ema Šircelj, Starod 39; ob 18.00 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Sob. (19.), Podbeže, 18.00: +Antonija Valenčič, Podbeže 4
Ned. (20.) – 25. med letom
Podgrad, 8.30: ++starši Lakota, +sestra Mira, Podgrad 3c
Hrušica, 10.00: v zahvalo, Hrušica 30
Pregarje, 11.20: za župniji
Brazilska igralka Lenita Medina je avgusta na festivalu mladih v Medjugorju med drugim povedala: »Ob mojem rojstvu je bila mama sama doma. Za klic na pomoč ni bilo časa. V strahu, da bi šlo kaj narobe, je pogledala podobo Matere Božje, Srednice milosti, in molila: »Devica Marija, reši tega otroka. Izročam ti ga.« Tako se je začelo moje življenje – že od samega začetka izročeno nebeški Materi. Odraščala sem v katoliški družini, ki je bila zelo dejavna v skupnosti. Mama je vrsto let vodila molitveno skupino marijanskega gibanja. V družini smo vsak dan molili rožni venec in vera je bila zame neločljiv del vsakdanjega življenja /.../ Ljubezen do narave me je vodila k študiju gozdarstva. Začela sem delati na podeželju in v gledališču ter odkrila način, kako posredovati sporočila in izobraževati ljudi. Tako je v moje življenje vstopilo gledališče. Začele so prihajati ponudbe – za reklame, televizijo, film, pozneje pa še za produkcijo in novinarstvo. Preselila sem se v Rio de Janeiro. Moje življenje je dobilo povsem nov ritem: televizija, informativne oddaje, snemanja, potovanja, dogodki, pogodbe, projekti in priznanja. Doživela sem tisto, čemur mnogi pravijo uspeh. A srečala sem se tudi s tekmovalnostjo, površnostjo in nenehno potrebo po sklepanju kompromisov. Velikokrat sem morala reči »ne«. In vsak »ne« je imel svojo ceno. Globoko v sebi sem še vedno čutila praznino. Spoznala sem, da utrujenost ni vedno posledica prevelike delovne obremenjenosti. Včasih pride iz pomanjkanja smisla. Saj veste, dosežemo lahko vse, kar si želimo, pa vendar ostanemo prazni, kajti človek je ustvarjen za Boga. Na vrhuncu tega obdobja mojega življenja sem doživela hudo prometno nesrečo /.../ Po Božji milosti sem preživela in povsem okrevala, brez kakršnih koli trajnih posledic. Bil je pravi čudež.«
Kasneje se je poročila in si je želela imeti otroke, a je doživela šest spontanih splavov. »Danes imava z možem šest otrok v nebesih. Ni lahko nositi otroka pod srcem in ga nato izročiti Bogu, a spoznala sem, da vera ni zgolj verovanje takrat, ko prejmemo tisto, kar si želimo. Resnična vera vztraja tudi takrat, ko ne najdemo odgovorov in ne razumemo, kaj se dogaja. Trpljenje, zlo in krivica lahko postanejo rodoviten prostor srečanja z Bogom.« Potem je iskala pomoč pri strokovnjaku za ozdravljanje neplodnosti, ki pa jo je s pomočjo pomirjevalnih sredstev spolno zlorabljal, kot tudi druge ženske, in bil zato kasneje obsojen. Odpustila mu je. Po še nekaterih drugih težavah, se je srečala z Medžugorjem, ki ga je sicer zaradi mame poznala od otroštva: »Spoznala sem tudi, da lahko Bog naše rane preoblikuje v poslanstvo. Danes pomagam ženskam, ki so izgubile otroke, tistim, ki ne morejo zanositi, potem ženskam, ki so doživele splav, zapustitev, zlorabo ali posilstvo. Prisluhnem zakonskim parom, ki preživljajo krizo. Stojim ob strani družinam, ki jih je prizadel samomor. Spremljam mlade, ki so utrujeni, ranjeni in se borijo z izgubo lastne istovetnosti – včasih jim celo primanjkuje volje do življenja. Tega ne počnem zato, ker bi bila močna, temveč zato, ker poznam bolečino /.../ Sanjala sem o veliki družini in Marija mi je podarila neizmerno veliko družino.«
Prim. https://radio-medjugorje.com