Velikonočni čas in šmarnice: pri molitvi vsaj zjutraj in zvečer prižgemo svečo, molimo rožni venec, dodamo litanije Matere Božje.
Mašni nameni (26.4.−3.5.2026)
Ned (26.), 4. velikonočna, n. Dobrega Pastirja, n. duhovnih poklicev (miloščina za pomoč duhovnikom in bogoslovcem):
Podgrad, 8.30: +Jadran Kocjančič, 30. dan
Hrušica, 10.00: za župniji
Pregarje, 11.20: +Anton, +Marija (8. dan) Ivančič, Huje 32
ob 19.00 češčenje Sv. Rešnjega Telesa v Hrušici
Pon. (27.), Podgrad, 10.00: +Egon Stanič, 30. dan; ob 9.30 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Sre. (29.), sv. Katarina Sienska, Podgrad, 19.00: ++Padovan, ++Gajšek; ob 18.30 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Čet. (30.), Sabonje, 19.00: +Stjepan Miše, Sabonje 9
Pet. (1.), sv. Jožef Delavec
Sv. Jakob (Podgrad), 10.00: +Milka Stanič, Podgrad 62
Hrušica, 19.00: po namenu, Hrušica 77; ob 18.30 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Sob. (2.), sv. Atanazij, Starod, 19.00: v čast Materi Božji; ob 18.00 češčenje Sv. Rešnjega Telesa in možnost za sv. spoved
Ned (3.), 5. velikonočna:
Podgrad, 8.30: +Ivan Jagodnik, Podgrad 3c
Hrušica, 10.00: za župniji
Pregarje, 11.20: +Jože Dodič, Pregarje 82
Dopoldne z otroki in mladimi: v soboto, 2. 5., ob 10.00 v Hrušici.
Blagoslov delavk in delavcev in vsega, kar uporabljamo pri delu, bo v povezavi s sv. Jožefom delavcem prihodnjo nedeljo pri sv. mašah.
Skrb za župnijsko cerkev: v Podgradu v maju Podgrad 19-63, v Hrušici pa Hrušica od 81 naprej. Bog povrni!
Škofijska srečanja v Šk. gimnaziji Vipava: za bralce Božje besede v soboto, 9. 5., ob 15.00; za krasilce in tiste, ki skrbijo za cerkveno perilo, v soboto, 16. 5., ob 9.00; za organiste v soboto, 23. 5., ob 9.00.
»Moje ime je Daniele Piras, moje redovniško pa Marija zaradi ljubezni do naše matere Marije. Rodil sem se v Italiji, na Sardiniji. Živel sem s starši in 5 let mlajšo sestro, ki je zdaj klarisa. Naša družina je zašla v velike finančne težave, oče je zato veliko pil in se prepiral z mamo. To me je globoko zaznamovalo. Spomnim se, da sem mami rekel, naj se loči od očeta, na kar je odgovorila, da se ne bo, ker ga je sprejela takega, kot je, pred Bogom, in obljubila, da mu bo stala ob strani v dobrem in slabem. Oddaljil sem se od družine in s prijatelji kadil, pil, se drogiral. Od pubertete do enaindvajsetega leta sem jemal heroin. Bežal sem pred družinskimi težavami, da bi našel srečo, a sem se znašel v še večjih težavah.
Sprva mama ni bila verna, a so jo težave z možem približale veri. Tako je našla svojo tolažbo in moč. Prav ona mi je z govorjenjem o Jezusu in Mariji najbolj pomagala. Moja sestra je mesec dni po dopolnjenem 18. letu vstopila v samostan klaris. Spraševal sem se, kako je mogoče, da tako mlada in lepa konča zaprta med štirimi stenami in hkrati je srečna, medtem ko jaz, ki želim biti srečen in svoboden, te sreče ne najdem na ulici. To je bil še en razlog, zakaj sem se odločil poiskati pomoč. Z mamino pomočjo sem šel v skupnost, kjer so mi dali zdravila, da sem se odvajal od drog. Počasi sem začel moliti.
Čez nekaj časa sem šel na karizmatično srečanje in opazil napis: »Osvobodil te bom tvojih verig in te rešil iz oblasti teme«. Zazdelo se mi je, kot da je to namenjeno meni. Rekel sem si: »Morda«. Poslušal sem duhovnika, ki je govoril o zlu: kako deluje, kako nas vodi v propad in vse, kar je rekel, me je skrbelo. Odločil sem se, da prosim za pomoč, da se rešim zla. Mami je uspelo, da sem se pogovoril z duhovnikom: povedal sem mu o težavah in šel k spovedi. Rekel je, da bo molil zame, a da moram moliti tudi jaz. Vrnil sem se na srečanje in duhovnik je šel po dvorani z Najsvetejšim. V meni je bila močna želja, da se dotaknem Najsvetejšega, kar mi je uspelo. Vrnil sem se na svoje mesto in zgodil se je ključni trenutek moje osvoboditve. Prišlo je do klicanja Svetega Duha in počutil sem se, kot da razpadam. Mama, ki je bila poleg mene, je vedela, da me Jezus osvobaja odvisnosti od drog. Na srečanje sem šel kot odvisnik in se vrnil popolnoma ozdravljen. Doživel sem, da je Jezus živ in da nam daje svojo moč, ko ga prosimo. Od takrat sem čist in popolnoma zdrav. Doživel sem odpuščanje in neverjetno Božjo ljubezen, kaj pomeni biti ljubljen.
Čez nekaj mesecev sem šel v Assisi. Tam me je navdušilo veselje in občestvo frančiškanov. Na srečanju o poklicanosti sem začutil, da me Bog kliče, duhovni oče pa mi je svetoval, naj počakam. Dve leti sem molil, bral Sveto pismo, se pogovarjal, nato sem bil sprejet v samostan.«
Prim. dnevno.hr