»Zaklada Gospodnja, shrambi božje previdnosti, izbrani posodi Svetemu Duhu, ki sta ponesla Kristusovo ime po vsej zemlji! Križu sta pohvalo na sebi ponesla in časno prezrla, a uživanje večnega prejela. Sveta in resnična pastirja, za vajino čredo neprenehoma vneto molita, trpljenje odženita, bed in skušnjav rešujta, razsvetlita jim srčne oči in um utrdita, da bi dostojno sledili vajinim stopinjam. Naše bolezni nase sprejemajta, od zgoraj moč podajta, da bi dostojno živeli v Kristusu in bili dediči vajinega dela in propovedniki prave vere, katero sta jim izročila, da vsi soglasno proslave trosveto božanstvo, Očeta in Sina in Svetega Duha, sedaj in vedno in v veke vekov. Amen.« Iz Pohvale sv. Cirilu in Metodiju
Sveti Ciril in sveti Metod sta po zgledu Jezusa, dobrega pastirja, izvršila pomembno delo med Slovani, zato ju upravičeno imenujemo apostola Slovanov in ob sv. Benediktu sozavetnika Evrope. Sveta brata sta bila rojena v Solunu v Grčiji: Ciril (krstno ime Konstantin) se je rodil okrog l. 826 ali 827, Metod (krstno ime Mihael) pa okrog l. 812 ali 815. Njun oče je bil visok carski upravnik in tudi Metod je postal arhont, t.j. načelnik ene obmejnih pokrajin. Kasneje se je umaknil v enega od samostanov ob vznožju gore Olimp, ki je bila takrat znana kot sveta gora. Ciril je opravil študije v Bizancu in je potem postal tajnik patriarha. Kmalu se je na skrivaj zatekel v neki samostan. Ko so ga našli, se je dal pregovoriti, da je potem poučeval filozofijo in si zaslužil naslov »filozof«. Poslan je bil k Saracenom, nato pa se je pridružil Metodu. Oba sta bila člana delegacije, ki je bila poslana h Kazarom.
Na prošnjo velikomoravskega kneza Rastislava, da bi car poslal učitelja, ki bi lahko razlagal vero v njihovem jeziku, sta bila izbrana Ciril in Metod. Verjetno l. 863 sta prišla v Veliko Moravsko. S seboj sta prinesla besedila Svetega pisma v staroslovanskem jeziku, zapisanem z novo abecedo, ki si jo je zamislil Ciril. Po treh letih ju je na poti v Rim sprejel slovanski knez Kocelj. V Rimu pa ju je sprejel papež Hadrijan II. in potrdil slovanske bogoslužne knjige. Ciril je 14. februarja 869 zaradi bolezni umrl v Rimu.
Metod je bil posvečen v nadškofa za ozemlje nekdanje panonske škofije s središčem v Sirmiju (Sremska Mitrovica v Srbiji). Njegovo delo je bilo prekinjeno z dveletnim ujetništvom, ker so ga obtožili, da si je lastil jurisdikcijo drugega škofa. Po posredovanju papeža Janeza VIII. je bil izpuščen. Novi knez Velike Moravske Svetopolk pa je nasprotoval njegovemu delu. Metod je bil poklican v Rim na zagovor, kjer ga je papež oprostil. Zadnja leta svojega življenja se je posvetil prevajanju. Za svojega naslednika je imenoval učenca Gorazda. Umrl je 6. aprila 885.
Veliko je stvari, v čemer sta nam zgled. Zelo izrazita je njuna ustvarjalnost in iznajdljivost pri posredovanju vere. Tudi mi smo vabljeni, da ju posnemamo kljub našim slabostim, brezbrižnosti mnogih in drugim oviram. Seveda mora vsak sam najprej prepričljivo živeti iz vere, da bo lahko pomagal drugim na poti vere.
Mašni nameni (5.−12.7.2026)
Ned (5.), sv. Ciril in sv. Metod, nedelja Slovencev po svetu,
nabirka »Petrov novčič« za papeža
Podgrad, 8.30: za župniji
Hrušica, 10.00: +Rado Muha, Hrušica 54
Rjavče, 11.20 (shod): za Rjavče; ofer
ob 19.00 češčenje Sv. Rešnjega Telesa v Hrušici
Pon. (6.), Podgrad, 19.00: +Gabrijel Vidrih in ++župniki, Sabonje; ob 18.30 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Tor. (7.), Račice, 19.00: +Martin Gvardjančič, Račice 50
Sre. (8.), Javorje, 19.00: +Tilka Sluga, 30. dan
Čet. (9.), Starod, 19.00: ++Hrvatin, Starod 21; ob 18.30 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Pet. (10.), Javorje, 19.00: ++Jursinovič, Javorje 45
Sob. (11.), sv. Benedikt, Hrušica, 19.00: +Vinko Ivančič, Male Loče 10a; ob 18.30 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Ned. (12.) – 15. med letom
Podgrad, 8.30: za župniji
Javorje, 10.00 (opasilo): za Javorje; ofer
Pregarje, 11.20: ++Frank, ++Tomažič, Pregarje 5
Skrb za župnijsko cerkev (Hrušica): Javorje (druga polovica). Bog povrni!