Velikonočni čas in šmarnice: pri molitvi vsaj zjutraj in zvečer prižgemo svečo, molimo rožni venec, dodamo litanije Matere Božje. Prošnji dnevi od ponedeljka do srede nas spodbujajo, da prosimo za varstvo pred raznimi nesrečami in krivicami (bolezni, spori, vojna …), pa tudi za blagoslov v naših družinah, v naši družbi, pri delu ... V petek se začne devetdnevnica pred Binkoštmi, zato dodajamo molitev: »Pridi, Sveti Duh«, ki jo je tudi sicer dobro moliti vsak dan. Šmarnice v župnijski cerkvi v Podgradu so vsak dan ob 18.00.
Mašni nameni (10.−17.5.2026)
Ned (10.), 6. velikonočna:
Podgrad, 8.30: za župniji
Hrušica, 10.00: ++Benčič, ++Lopar, Javorje 28
Pregarje, 11.20: +Jože, ++Jursinovič, Zajelšje 11
ob 19.00 češčenje Sv. Rešnjega Telesa v Hrušici
Pon. (11.), Podbeže, 19.00: v zahvalo, Podbeže 4a
Tor. (12.), sv. Leopold Mandić, Starod, 19.00: ++Stopar, Studena Gora 6; ob 18.30 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Sre. (13.), Fatimska Božja Mati, Hrušica, 19.00: +Zdravko Boštjančič, dar družine Vodopivec, Hrušica 95; ob 18.30 češčenje Sv. Rešnjega Telesa, po maši procesija z Marijinim kipom
Čet. (14.), Gospodov vnebohod:
Hrušica, 18.30: +Evgen Ivančič, 30. dan; ob 18.00 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Podgrad, 19.30: ++Tance, ++Marc, +Mima, +Tonka, Podgrad 19
Pet. (15.), Obrov, 19.00: +Ivan Bubnič, 30. dan
Sob. (16.), sv. Janez Nepomuk, Pregarje, 19.00: +Marija Ivančič, 30. dan
Ned (17.), 7. velikonočna (skupna zahvala in prošnja za blagoslov zakoncev):
Podgrad, 8.30: ++Ladič, ++Jagodnik, Podgrad 30
Hrušica, 10.00: +Stanko, +Marija Renko, Male Loče
Pregarje, 11.20: za župniji
Svetopisemska skupina: v torek, 12. 5., ob 20.00 v župnišču v Podgradu.
Skrb za župnijsko cerkev v Hrušici: Male Loče. Bog povrni!
Starod: v nedeljo, 17. 5., bo ob 16.00 maševal zlatomašnik Alojz Milharčič in blagoslovil motoriste.
Pohod za življenje za zaščito nerojenih otrok bo v nedeljo, 17. 5., ob 12.00 v Taverni v Kopru. Geslo je: »Srce bije že 22. dan po spočetju!« Vabljeni.
Na podlagi opazovalnih raziskav je zdravnik interne medicine dr. José Jorge Maya pred kratkim objavil podatek, da imajo ljudje, ki so vsaj enkrat tedensko pri sv. maši, v povprečju za 21 % manjše tveganje, da bodo zboleli za rakom, za 29 % manjšo verjetnost, da so kadilci, za 34 % manjše tveganje, da prekomerno uživajo alkohol, za 33 % manjše tveganje za depresijo in, kar je morda najbolj presenetljivo, za 27 % manjše tveganje za zgodnejšo smrt zaradi katerega koli vzroka. Pri mladostnikih se prav tako kažejo nižje stopnje možnosti za tvegano spolno vedenje in zlorabo nedovoljenih snovi.
Ljudje, ki so redno pri sv. maši, običajno nekam pripadajo. To se morda sliši preprosto, je pa izjemno pomembno. Teden za tednom vstopajo v občestvo, kjer jih nekdo pozna, jih pozdravi, zanje moli in jih vpleta v nekaj večjega od njih samih. V dobi, ko je osamljenost postala ena večjih prikritih zdravstvenih kriz, ta vrsta stalne pripadnosti ni nepomembna.
Ne glede na to, kako raztresen je človek ob prihodu v cerkev, mu v uri, ki jo preživi zunaj nenehnih zahtev po storilnosti, novic, zaslonov in skrbi zase, nekaj po tihem znova uravna živčni sistem. Cerkev v svoji tihi modrosti že stoletja predpisuje umirjanje, premišljevanje, kesanje, hvaležnost in upanje, davno preden se je kdor koli spomnil meriti ravni kortizola.
Dr. Maya to pove povsem preprosto: »Še nikoli nisem videl človeka, ki bi šel v cerkev ali k maši in odšel v slabšem stanju, kot je prišel.« In tej trditvi je res težko oporekati. Za večino ljudi velja, da so mirnejši, lahkotnejši, manj zaprti vase. Dr. Maya pove, da je to tudi njegova lastna izkušnja, saj vsakokrat, ko gre k nedeljski maši, odide »veliko mirnejši, veliko lažji in, kar je najpomembneje, z Božjim sporočilom za svoje življenje«.
Sv. maša prekine utvaro, da je naš teden sestavljen le iz opravkov, obveznosti, rokov in prejetih sporočil. Spominja nas, četudi za kratek čas, da je življenje usmerjeno k nečemu, kar presega zgolj obstoj. Ljudje so običajno bolj izpolnjeni, tako duševno kot telesno, ko verjamejo, da ima njihovo življenje smisel, in vera to ponuja na način, ki se mu lahko ob bok postavi le malo drugih tedenskih navad.
Nič od tega ne pomeni, da bi se morali katoličani zdaj svete maše udeleževati zgolj zaradi nižjega krvnega tlaka in daljše življenjske dobe. S tem bi zares zgrešili bistvo. Vedno znova se izkaže, da tisto, kar hrani človekovo dušo, krepi tudi vse drugo, tako na vidne kot na prikrite načine.
Drži, da sv. evharistija ostaja neskončno več kot zgolj rutina za dobro počutje, in če bi nedeljsko mašo skrčili na tisto eno stvar, ki jo v tednu storimo za svoje zdravje, bi povsem zgrešili bistvo. Kljub temu pa je precej tolažilno vedeti: ko nam Cerkev oz. cerkveno učiteljstvo naroča, naj vsako nedeljo pridemo k sv. maši, nam s tem morda nehote ponuja tudi eno najbolj zdravih stvari na seznamu naših tedenskih obveznosti. Prim. https://si.aleteia.org