Danes še posebej molimo za vse, ki oblikujejo kulturno življenje v naši domovini, da bi v skladu z načrti Boga to bilo zares v skupno dobro. V povezavi s svetovnim dnevom bolnikov v sredo pa v teh dneh še posebej molimo za bolnike in za vse, ki so z njimi povezani, telesno delo usmiljenja pa je tudi bolnike obiskovati. Prav je, da se vsak dan Bogu zahvaljujemo za zdravje telesa, kot tudi za zdravje duha, zato bo prihodnjo nedeljo možnost za sv. spoved pred in med sv. mašami: ob 8.15 v Podgradu, ob 9.30 v Hrušici in ob 11.10 na Pregarjah (spoveduje spovednik iz Vipavskega križa).
Mašni nameni (8.–15.2.2026)
Ned. (8.) − 5. med letom
Podgrad, 8.45 za župniji
Hrušica, 10.00: za družino Grlica, v zahvalo in priprošnjo, Hrušica 75a
Pregarje, 11.20: +Danica Matko, Prelože 1
ob 17.00 češčenje Sv. Rešnjega Telesa v Hrušici
Pon. (9.), Hrušica, 17.30: +Ivan Jagodnik, 30. dan; ob 17.00 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Tor. (10.), sv. Sholastika, Podgrad, 17.30: ++Rolih, ++Barba, Podgrad 3i; ob 17.00 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Sre. (11.), lurška Mati Božja, Podgrad, 15.00: +Milka Demojzes, pogreb
Starod, 18.00: +Petar Bačić, 8. dan; ob 17.30 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Čet. (12.), Podbeže, 17.30: +Ivan Kovačič, Podbeže 12
Pet. (13.), Podgrad, 18.00: +Emilija Dodič, 30. dan; ob 17.30 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Sob. (14.), Starod, 18.00: +Edo, +Lucijan Ujčič; ob 17.30 češčenje Sv. Rešnjega Telesa
Ned. (15.) − 6. med letom
Podgrad, 8.45: +Zdravko Boštjančič, sorodniki
Hrušica, 10.00: po namenu, Hrušica 2a
Pregarje, 11.20: za župniji
Svetopisemska skupina: v torek, 10. 2., ob 19.00 v župnišču v Podgradu.
Antonia Raco, 67-letna Italijanka iz Južne Italije, je bila uradno predstavljena kot priča 72. medicinsko nepojasnjene ozdravitve v Lurdu, ki jo je Cerkev priznala kot čudež na priprošnjo Device Marije. Njeno okrevanje po amiotrofični lateralni sklerozi (ALS), neozdravljivi bolezni, je bilo razglašeno za resnično znamenje Božje milosti in Marijine priprošnje.
»Že od otroštva sem si želela iti v Lurd,« se je spominjala Antonia na tiskovni konferenci v svetišču. »Nikoli si nisem mogla predstavljati, da mi bo to potovanje spremenilo življenje.« Leta 2009 je potovala z možem Antoniom, ki ga je organiziralo italijansko romarsko združenje Unitalsi. Toda njeno stanje se je slabšalo. Drugi dan romanja so ji prostovoljci iz svetišča pomagali v kopališče. »Skupaj smo molili,« se je spominjala. »Nato sem zaslišala lep, mlad, ženski glas, ki je trikrat rekel: 'Ne bojte se!'« Antonia je zajokala. Med potopitvijo je v nogah začutila močno bolečino, ki jo je skoraj ohromila, a se je odločila, da nikomur ne bo ničesar povedala. Vrnila se je domov na invalidskem vozičku. Potem je nekega večera spet zaslišala isti glas: »Povej mu! Pokliči ga!« Poklicala je moža in mu povedala: »Nekaj se je zgodilo.« Vstala je sama. Prvič po več letih. Skupaj sta jokala zaradi ozdravitve.
Župnik je Antonio spodbudil k zdravniškemu pregledu. Kmalu jo je obiskal nadškof Nolè, ki ji je rekel: »Antonietta, Gospod je vstopil v tvoj dom in ti dal dar – a ni samo zate. Je za vse nas.« Preiskava je trajala 16 let. Profesor Silani, eden vodilnih italijanskih nevrologov, je izjavil: »Za ALS ni zdravila. Bolniki s to diagnozo se soočajo z neizogibnim poslabšanjem. Antonia je imela to diagnozo in je zdaj popolnoma zdrava. Tega ne moremo razložiti.« Stalni zdravnik v Lurdu de Franciscis je spomnil, da Cerkev priznanje čudežev utemeljuje na strogo določenih merilih: nenadnost, popolnost, trajnost ozdravitve, medicinska nerazložljivost in odsotnost terapevtskega vzroka. Najprej, leta 2019, odbor ni mogel doseči soglasja. A nova mednarodna definicija diagnostičnih meril za ALS, objavljena leta 2020, je omogočila novo oceno. Končno je profesor Silani leta 2023 ponovno pregledal Antonio in potrdil, da je popolnoma ozdravljena. Novembra 2024 je Mednarodni zdravniški odbor s tajnim glasovanjem s 17 glasovi »za« (od 21) potrdil, da gre za nerazložljivo, popolno in trajno ozdravitev.
16. aprila 2025 je škof Orofino iz škofije, v kateri je Antonia, uradno priznal čudež. Škof Micas iz Tarbesa in Lurda pa je pohvalil zdravniški odbor: »Niso tukaj, da bi branili vero, ampak da bi iskali resnico.« Dodal je: »Niti Jezusovo vstajenje ni nikogar prisililo k veri. Čudež je znamenje, dar, ki ga je treba sprejeti v luči vere.« Danes Antonia nosi uniformo prostovoljcev, ki skrbijo za bolne romarje v Lurdu, in se vsako leto vrača, da bi pomagala drugim s sočutjem, kot je bilo izkazano njej. Na koncu tiskovne konference je rektor svetišča globoko ganjen, prisotne spomnil: »Pogosto rečemo: 'Če bi videl čudež, bi verjel.' Resnica pa je: če verjamem, lahko vidim čudeže. To ozdravljenje ni le zgodba iz preteklosti. Je živo pričevanje, ki še naprej rodi sadove.« Prim. https://vjera.hr